VNOS TUJERODNIH RIBOLOVNIH VRST V SLOVENSKE VODE

Skupina objave: Ozaveščanje

99,5 procenta vnosa tujerodnih ribolovnih vrst rib v slovenske vode predstavljata gojeni krap (Ciprinus carpio) in šarenka (Oncorhynchus mykiss). Obe vrsti živita v naših vodah in se v njih uspešno razmnožujeta. Gre za gospodarsko izjemno pomembni vrsti, ki pa sta s strani naravovarstva nezaželeni. Zato se v zadnjih letih vrši izjemen naravovarstveni pritisk po zmanjšanju vnosa teh vrst, kar pa je v ribištvu in nanj vezanem ribogojstvu zelo težko dosegljivo. Gre za preobrat v tehnologijah, trgovanju in mišljenju. Vrsti, ki sta vodilni tujerodni ribolovni vrsti v Sloveniji, bi morali ali sprejti kot naturalizirani vrsti, ali njun ribolov v celoti zamenjati z domorodnimi vrstami, kar pa je postopen proces, ki rabi svoj čas in sredstva. Navkljub vsem izpostavljenim omejitvam smo v ribištvu uspeli vnos tujerodnih ribolovnih vrst rib v slovenske vode v zadnjih osmih letih zmanjšati za več kot 20%. To smo dosegli s povečanjem uplena in zamenjavo vnosa plodne šarenke z vnosom sterilne šarenke za »pod trnek«.

Danes povprečno na leto v naravo spustimo okoli 190.000 osebkov (140 ton) tujerodnih vrst rib in uplenimo okoli 70.000 osebkov (85 t). Dolgoletne izkušnje ribiških upravljavcev in raziskava na reki Radovni (Ivanc, 2011) kažejo, da danes praktično vse vnesene šarenke v naravi ali poginejo ali so iz vodotoka odvzete še isto leto. V naravi so vnesene tujerodne vrste podvržene naravni smrtnosti oz. poginu zaradi naravnih procesov, ribolovu, uplenu s strani ribojedih živali (kormoran, čaplja, vidra) in krivolovu (Ribič, 2019).

Preberi več.

Krap (Cyprinus carpio)

Ameriška postrv oz. šarenka (Onchorinchus mykiss)