Znanstveno ime: Protochondrostoma genei (Bonaparte, 1839), staro ime Chondrostoma genei (Bonaparte, 1841)
Slovensko ime: primorska podust
Italijansko ime: Lasca
Angleško ime: South European nase, Lasca
Družina: Cyprinidae
Morfologija
Primorska podust v dolžino meri do 20 cm in tehta približno 100 g. Redki osebki dosežejo 25 - 30 cm (LIFE CON.FLU.PO., Povž M., 2015). Telo je vretenasto z majhnimi luskami. Glavne morfološke značilnosti vrste so: izrazito podstojna usta, hrustančaste in usločene ustnice v obliki črke "U", 50 - 62 lusk v pobočnici in 8 ½ razvejanih plavutnic v hrbtni plavuti. Obarvanost telesa je srebrna, proti trebuhu prehaja v belo, proti hrbtu pa v zeleno - sivo barvo. Vzdolž bokov, tik nad pobočnico, poteka temnejša proga. Prsne, trebušne in podrepna plavut so na bazi rdečkasto obarvane (Kottelat M. in Freyhof J., 2007).
Biologija
O biologiji primorske podusti se ve zelo malo. Nadejamo si, da bomo tekom projekta, z vzrejanjem in naseljevanjem primorske podusti, pridobili več podatkov na tem področju. Kottelat M. in Freyhof J., 2007 poročata, da vrsta živi v majhnih skupinah in naseljuje srednje odseke nižinskih vodotokov s hitrim oziroma zmernim vodnim tokom (reofilna vrsta). V teh odsekih si pogosto deli življenjski prostor s ciprinidi iz rodov Barbus, Telestes, Phoxinus, Alburnus in Chondrostoma (LIFECON.FLU.PO). Pojavlja se tudi v zgornjih odsekih vodotokov, kjer sobiva z lipanom in soško postrvjo. Evidentirane so bile tudi manjše populacije v oligotrofnih jezerih.
Hrani se z vodnimi nevretenčarji, mehkužci in talno obrastjo iz alg. Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti (Povž M., 2015). V sklopu projekta LIFE CON.FLU.PO. so italijanski partnerji iz Parka Ticino zabeležili nekaj podatkov o razmerju med dolžino in starostjo osebkov primorske podusti: do 90 mm v 1. letu, do 130 mm v 2. letu, do 150 mm v 3. letu in do 160 mm v 4. letu. Praviloma se drsti od maja do junija, v bolj južnih delih svoje razširjenosti pa domnevno tudi od marca do aprila. Pred drstjo se v skupinah seli v hitro tekoče predele vodotoka in njegovih pritokov v iskanju primernega habitata. Drsti se na prodnih plitvinah z velikostjo granulacije substrata med 3 in 4 cm, kamor samica odloži nekaj tisoč iker. Spolni dimorfizem je viden samo med drstnim obdobjem, ko samci dobijo po glavi majhne drstne izpuščaje in močno obarvane prsne in predrepne plavuti.