O biologiji primorske podusti se ve zelo malo. Nadejamo si, da bomo tekom projekta, z vzrejanjem in naseljevanjem primorske podusti, pridobili več podatkov na tem področju. Kottelat M. in Freyhof J., 2007 poročata, da vrsta živi v majhnih skupinah in naseljuje srednje odseke nižinskih vodotokov s hitrim oziroma zmernim vodnim tokom (reofilna vrsta). V teh odsekih si pogosto deli življenjski prostor s ciprinidi iz rodov Barbus, Telestes, Phoxinus, Alburnus in Chondrostoma (LIFECON.FLU.PO). Pojavlja se tudi v zgornjih odsekih vodotokov, kjer sobiva z lipanom in soško postrvjo. Evidentirane so bile tudi manjše populacije v oligotrofnih jezerih.

Hrani se z vodnimi nevretenčarji, mehkužci in talno obrastjo iz alg. Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti (Povž M., 2015). V sklopu projekta LIFE CON.FLU.PO. so italijanski partnerji iz Parka Ticino zabeležili nekaj podatkov o razmerju med dolžino in starostjo osebkov primorske podusti: do 90 mm v 1. letu, do 130 mm v 2. letu, do 150 mm v 3. letu in do 160 mm v 4. letu. Praviloma se drsti od maja do junija, v bolj južnih delih svoje razširjenosti pa domnevno tudi od marca do aprila. Pred drstjo se v skupinah seli v hitro tekoče predele vodotoka in njegovih pritokov v iskanju primernega habitata. Drsti se na prodnih plitvinah z velikostjo granulacije substrata med 3 in 4 cm, kamor samica odloži nekaj tisoč iker. Spolni dimorfizem je viden samo med drstnim obdobjem, ko samci dobijo po glavi majhne drstne izpuščaje in močno obarvane prsne in predrepne plavuti.