13 Feb

Objavil/a: Samo Bratož

Skupina objave: Ozaveščanje

13 Feb 2019

RIBIČI IN NATURA 2000

Na Zavodu za ribištvo Slovenije se zavedamo doprinosa ribiških družin k skupnemu poslanstvu, ki strmi k trajnostnemu upravljanju z ribjim življem in ohranitvi njegove raznolikosti. Slovenija je razdeljena na 12 ribiških območij, s katerimi po večini (94 %) upravljajo ribiške družine. Ribiških družin je 64. Gre za nevladne organizacije, ki na podlagi koncesij izvajajo upravljanje v imenu države. Sestavljajo jih prostovoljci, ljubitelji narave in ribištva. Ribiške družine s svojim delovanjem znatno vplivajo na stanje voda in življa v njih, zato je njihov pogled in odnos do narave ključen za ohranjanje domorodnih vrst in narave na splošno. V okviru projekta LIFE for LASCA smo zato med predstavniki ribiških družin izvedli anketo o poznavanju in pomenu Natura 2000 omrežja, katerega cilj je ravno ohranjanje vrstne pestrosti in življenjskega prostora.

Analiza anket je pokazala, da je prepoznavnost Natura 2000 omrežja med ribiči visoka, saj je kar 82% vprašanih seznanjenih z obstojem Natura 2000 omrežja in v njem vidijo predvsem prednosti. Največjo prednost vidijo v boljši zaščiti narave, predvsem v smislu večjega nadzora pri pridobivanju soglasij za posege v vode. Pri vprašanju o slabostih Natura 2000 omrežja jih je največ odgovorilo (72 %), da slabosti ni oziroma jih ne poznajo. Kar 12 % vprašanih je izpostavilo slabost ščitenja ribojedih ptic, ki jih zaradi porasta in širjenja habitata ne priznavajo, kot domorodne vrste. Ostalih 16 % vprašanih vidi slabosti v oteženem upravljanju z vodotoki v smislu poostrenih pravil, administracije in ostalih omejitev v delovanju, ki jih razglašeno Natura 2000 območje prinese s seboj.

V okviru upravljanja z Natura 2000 območji je pereča tema vpliv tujerodnih vrst na domorodne vrste, ki je v nekaterih primerih celo invaziven. V ribištvu je znano, da smo ribiči še v nedavni preteklosti v naše vode vnašali tujerodne vrste, kot je potočna zlatovčica (Salvelinus fontinalis), za namene popestritve ribolova. Danes ribiči tujerodne vrste dodobra razlikujejo od domorodnih vrst. Zanimivo pa je, da jih kar 41 % trdi, da prisotnost tujerodnih vrst v naših vodah ni problematična. Po podrobni analizi smo ugotovili, da se ta visok delež navezuje na prisotnost ameriške postrvi oziroma šarenke (Oncorhynchus mykiss) v naših vodah. Šarenka je bila v naše vode prinesena konec 19. stoletja. Ribiči so jo vzeli za svojo in jo mnogi tako še danes vidijo kot eno najpomembnejših ribolovnih vrst v Sloveniji (32 %), ki sodi v naše vode (58%).

Zaključimo lahko, da je prepoznavnost Natura 2000 omrežja med ribiči visoka in ima v srenji pozitivno konotacijo. Ribiči na splošno prepoznajo tujerodne vrste rib in jih dodobra razlikujejo od domorodnih. Vsekakor pa je šarenka v očeh ribičev naturalizirana (udomačena) vrsta in kaže, da bo navkljub naravovarstvenim smernicam njena prisotnost v naših vodah ostala pereče vprašanje tudi v prihodnosti.