01 Jun

Objavil/a:

Skupina objave: Ozaveščanje

01 Jun 2018

OBISKALI BOMO 64 RIBIŠKIH DRUŽIN

V okviru projekta Life for Lasca bomo v letu 2018 obiskali vseh 64 ribiških družin. Za to aktivnost smo se odločili, ker v Sloveniji v večini s celinskimi vodami (94%) aktivno upravljajo ribiške družine, ki so društva s posebnimi pooblastili – nevladne organizacije, ki na osnovi sklenjenih koncesijskih pogodb izvajajo upravljanje v imenu države. Preostalih 6% pa predstavljajo tako imenovane izločene vode – komercialni ribniki, ribogojnice in vode posebnega pomena. Z vodami posebnega pomena upravljamo na Zavodu za ribištvo Slovenije, saj gre za vode, ki so z vidika varstva rib najbolj značilne in ugodne za razvoj in ohranjanje posameznih domorodnih vrst rib.

Velikokrat slišimo zmotno prepričanje, da biti ribič pomeni ribo loviti in upleniti, vendar pravi ribič v prvi vrsti skrbi za čisto naravo in ohranitev ugodnega stanja ribjega življa. Prav ribiči v ribiških družinah so po navadi med prvimi kritiki, ki pristojne institucije opozarjajo na škodljive posege v naravno okolje, saj so seznanjeni s problematiko in situacijo v njihovem okolišu, vse spremembe pa tudi budno spremljajo. Ribiške družine so prav gotovo srce ribištva v Sloveniji, saj si upravljanja z vodami brez aktivnih članov v njih težko predstavljamo. Na Zavodu za ribištvo Slovenije se zavedamo njihovega doprinosa k skupnemu poslanstvu, ki strmi k trajnostnemu upravljanju z ribjim življem in ohranitvi njegove raznolikosti, ki je značilna in specifična za določeno območje. S tem namenom smo si v okviru projekta Life for Lasca zastavili obiskati vseh 64 ribiških družin in dodatno ozavestiti njihove člane o pomembnosti ohranjanja domorodnih vrst rib in načinih odstranjevanja tujerodnih, predvsem invazivnih tujerodnih vrst rib. Pri tem smo jim na voljo tudi za vprašanja, ki se jim porajajo, saj se moramo zavedati, da ribiške družine v Sloveniji bazirajo na prostovoljni bazi in je njihovo znanje s področja upravljanja z ribjim življem različno. S to aktivnostjo želimo izvedeti kakšen je njihov odnos do vnosa tujerodnih vrst v okolje in odstranjevanja tujerodnih vrst iz okolja, saj se moramo zavedati, da je prav vnos tujerodne donavske podusti v Vipavsko dolino edini potrjen razlog za izginotje domorodne vrste primorska podust, ki jo sedaj želimo ponovno naseliti na področje njene pretekle razširjenosti.